kost-v-grlu

Poslavlja se še ena legenda. Srbski košarkar Dejan Bodiroga se je odločil, da konča svojo izredno bogato in uspešno kariero.

Ker je splet poln podatkov o njegovi športni poti in lovorikah, se bom na tem mestu posvetil le Dejanovim najboljšim partijam.   

Ko je igral v Zadru, je na tekmi med kadetsko ekipo Zadra in mladinsko ekipo Jugoplastike, za katero sta tedaj igrala Toni Kukoč in Dino Rađa, dosegel 36 točk. Po tekmi sta oba pristopila h garderobi Zadra in nekaj let mlajšemu Dejanu čestitala za odlično predstavo.  

Dan pred svojim 20. rojstnim dnevom je v italijanskem državnem prvenstvu za Stefanel dosegel 51 točk proti ekipi Panasonica. Panasonic je 5 minut pred koncem tekme vodil z rezultatom 89:84. Dejan je že takrat dokazal svoje sposobnosti prevzemanja odgovornosti v napetih končnicah, vzel žogo v svoje roke in dosegel zadnjih 6 točk za zmago Stefanela z 90:89. Odločilni koš je dosegel v zadnji sekundi.

 

Najboljša tekma, kar jih je kdaj odigral, je verjetno finale Svetovnega prvenstva leta 2002 v Indianapolisu proti izbrani vrsti Argentine, ki je 2 minuti in pol pred koncem tekme vodila z navidez neulovljivih 74:66. Dejan, ki je bil kapetan takratne reprezentance Jugoslavije, je v samo 120 sekundah (od 2 minut in 17 sekund pred koncem, do 17 sekund pred koncem srečanja) dosegel neverjetnih 9 točk in tako sam priigral podaljšek, v katerem je bila Argentina brez možnosti. Jugoslavija je slavila s 84:77 in tako postala svetovni prvak, Dejan pa je kot kapetan prvi dvignil pokal.

Beli Magic, Novi Delibašić in Mister MVP so le nekateri izmed vzdevkov, ki si jih je prislužil ob osvajanju lovorik in prejemanju nazivov najkoristnejšega igralca. 

Dejan je bil seveda povsod, kjer je igral, ljubljenec občinstva in tako je nastal tudi slogan iz naslova te objave, katerega so med skandiranjem (verjeli ali ne) uporabljali tudi navijači Panathinaikosa.

Za konec pa še zanimivost, ki ni v neposredni zvezi s košarko (ali pač). Dejan je bil namreč v sorodu s tragično preminulim Draženom Petrovićem, saj sta bila Dejanova babica (očetova mama) in Draženov dedek (očetov oče) brat in sestra.

Dejan,  vsa čast!

p.s. Dodajam še dva video posnetka končnice in podaljška finalne tekme iz Indianpolisa. Sicer sta malo daljša, vendar se ju vsekakor splača pogledati.

[youtube]03Kkyzz4LBA[/youtube]

[youtube]UIbM6_LSzlA[/youtube]

Objavljeno dne 13.06.2007 ob 00:39 Zapisano pod: Legende, miks, Šport. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.